Zbrani Zaupno o skupnem

ZBRANI
 
Tihi, izmučeni naši obrazi
sanjajo bogve kam.
Zunaj stresa vihra drevje.
Vsak od nas je kakor sam.
 
Mrzel, šumeč septembrski dež
pada na temna polja.
Tišina sobe, topla luč
hladi razdvojenost srca.
 
Bratje smo. Tujci. Vsak zase
skriva poraze svojih iskanj.
In tihi večer nam srca pregrinja
s kopreno žalostnih sanj.
 
Srečko Kosovel
 
Pesmi, Ljubljana, 1927