Zbrani Zaupno o skupnem

»Težave, ki jih doživljamo v okolju, kličejo po spremembah v nas samih…«

Marko Pogačnik  se je na področju literature in likovne umetnosti začel izražati še pred vpisom na kiparski oddelek ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Prvo pomembno obdobje v njegovem delu je nastopilo sredi šestdesetih let, s takoimenovanimi artikli oziroma odtisi stvari v mavcu in seveda skupino OHO, osrednjim slovenskim neoavantgardnim fenomenom, ki jo je leta 1966 soustanovil z Iztokom Geistrom. OHO – jevci so se spraševali o vlogi umetnosti v družbi in vsakdanjem življenju ter posegali po vrsti nekonvencionalnih likovnih strategij.
Po izkušnji s skupino OHO se je v začetku sedemdesetih ustalil v Šempasu, kjer je delal in razstavljal z alternativno Družino, po njenem razpadu pa se je usmeril predvsem v raziskovanje krajine, njenih značilnosti in energetskih tokov. V osemdesetih je razvil zanj značilno metodo zdravljenja zemlje, ki je podobna akupunkturi in jo je poimenoval litopunktura.